Za opravljanje vsakega zahtevnejšega poklica so potrebni specifično znanje in veščine. Tako je za lekarniškega farmacevta pomembno znanje o vseh skupinah izdelkov, ki jih ima v produktnem portfelju, torej na policah, o človekovem zdravju in boleznih, pa tudi o svetovanju in celo o kakovosti, pa še bi lahko naštevali. Seveda je nekatera znanja potrebno nadgraditi z veščinami. To je eden od razlogov, da se tudi v lekarništvu naslanjamo na kontinuirano izobraževanje poleg osnovne formalne izobrazbe strokovnega kadra. A kompetence posameznika poleg znanj in veščin tvorijo tudi stališča (1) . Stališča o čem? In kako lahko posameznikova stališča vplivajo na poklic lekarniškega farmacevta?
Stališča posameznika so odraz njegovih vrednot in prepričanj.
Opisujejo naravnanost in miselnost, ki vodi v dejanja in odzive na določene ideje, osebe ali situacije.
Med stališča, ki, po mojem mnenju, močno vplivajo na delo lekarniškega farmacevta, sodijo na primer stališča o identiteti lekarne in svoji lastni poklicni identiteti, stališče o vlogi lekarništva v zdravstvu in v družbi, stališče o tem, kaj zdravje sploh je in stališče o odgovornosti posameznika do lastnega zdravja. Če začnemo pri zadnjem, pri stališču o odgovornosti posameznika do lastnega zdravja, hitro ugotovimo, da ta neposredno vpliva na komunikacijo z obiskovalci lekarne. Če je posameznik sposoben in voljan prevzeti odgovornost za lastno zdravje, potem je on tisti, ki ima zadnjo besedo, se odloča o tem, kako bo s svojim vedenjem vplival na svoje zdravje. To obenem pomeni, da je v komunikaciji z lekarnarjem vsaj v enakovredni vlogi. Če pa ima lekarnar stališče, da posameznik ni odgovoren za lastno zdravje, bo v razgovoru z njim pokroviteljski ali celo zapovedovalen. A v obeh primerih ne moremo zanemariti lekarnarjevega stališča o lastni identiteti. Kakšna je njegova vloga? Ali naj bi torej ljudem, ki naj bi bili po njegovem mnenju sposobni prevzeti odgovornost za svoje zdravje, izpolnil vse želje? Če temu pritrdi, se verjetno dojema predvsem kot nekdo, ki skrbi za logistiko izdelkov, in sicer tako da pridejo od proizvajalca do uporabnika. Takšen lekarnar svoje obiskovalce v anketah rad sprašuje, kako zadovoljni so z njim. Torej precej podobno kot na primer v turizmu, ki prav tako nudi storitve in njihove rezultate zelo kompetentno ocenjujejo uporabniki, saj gre za zadovoljevanje pričakovanj in občutke. Po drugi strani pa lekarnar odgovornost posameznika za svoje zdravje lahko dojema tudi nekoliko drugače. Razume lahko na primer, da ima sam kot strokovnjak več znanja in razumevanja tako o bolezni kot njenem zdravljenju. Svojo vlogo vidi predvsem v prenosu teh informacij obiskovalcu lekarne na način, da se ta na koncu sam odloči, ali bo kaj kupil in kako bo dejansko izdelek uporabljal. Če pojasnim na primeru, bi s tovrstnim pristopom lekarnar dosegel ne samo to, da bi obiskovalec kupil nek izdelek (npr. probiotik), temveč bi ta tudi vztrajal in porabil celotno pakiranje (npr. kapsul). V takem primeru bi mu namreč lekarniški farmacevt pred nakupom primerno pojasnil, zakaj naj porabi celotno pakiranje, saj z zaužitjem zgolj nekaj kapsul za lastno zdravje ne bo naredil prav veliko.
Dejansko gre v praksi za dve stališči lekarn, ki se izražata preko kazalcev kakovosti lastnih storitev, ki jih lekarne izberejo kot pomembne in relevantne. Kakšno stališče do lastne vloge ima lekarna, ki izpostavi kot enega ključnih kazalcev lastne kakovosti (2) število obdelanih receptov? Gotovo precej drugačno kot lekarna, ki redno spremlja, kako njeni lekarnarji prispevajo k razumevanju delovanja in uporabe predpisanih zdravil.
Znano je, da Slovencem zdravje predstavlja eno izmed najpomembnejših vrednot. A to še ne pomeni, da imamo vsi enaka stališča o zdravju. Pomislite samo, kaj za vas pomeni »imeti zdrav imunski sistem«? Ko vas nič ne boli? Ko se na okužbo odzovete s povišano temperaturo? Morda menite, da je za vaš imunski sistem najboljše, da živite v sterilnem okolju in z mikroorganizmi sploh ne prihajate v stik? Ali pa menite, da je zdravje absolutna kategorija v dvojiškem sistemu, torej je ali ga ni? Mogoče pač menite, da gre za nihanja od imaginarnega idealnega stanja? Ali kaj popolnoma tretjega? Stališče, da je imunski sistem lahko vedno v še boljši kondiciji, se odraža na primer v posplošenem svetovanju, naj kar vsi po vrsti uživajo dodatna hranila, saj bodo tako okrepili svoj imunski sistem. V ozadju namreč tiči stališče, da je zdravje vedno lahko še boljše.
Stališča o zdravju se kažejo tudi v drugih vedenjih lekarnarjev. Izključno naslavljanje simptomov pri delu v lekarni kaže na razumevanje človeškega organizma kot skupka izoliranih sistemov, ki so medsebojno neodvisni. Če koga kaj boli, analgetik dobi. Če je koža vneta, se namaže kortikosteroid. Po drugi strani pa razumevanje človeškega organizma kot niza med seboj povezanih ravnovesij vodi k spraševanju, zakaj je prišlo do bolečine in zakaj do vnetja. Celostno svetovanje zatorej temelji na stališču, da je organizem celota in da zdravstveno stanje lahko izboljšamo z vplivom na različne podsisteme, ki so med seboj v ravnovesju.
Ljudje imamo različna stališča in v skladu z njimi se oblikujejo tudi naša pričakovanja. Bi torej morali vedeti vnaprej, v kakšno lekarno odhajamo? So stališča lekarne o poklicni identiteti lekarniških farmacevtov, stališča o vlogi lekarništva v zdravstvu in v družbi, stališča o tem, kaj zdravje sploh je in stališča o odgovornosti posameznika do lastnega zdravja del izkaznice, ki bi morala biti javna? Ali je lekarništvo dovolj močno, da vlaga v stališča, ki so del kompetenc lekarnarjev jutrišnjega dne? Dokler so lekarne del javne zdravstvene službe pa bi pri stališčih o tako pomembnih temah morali imeti besedo tudi ljudje. Kateri, pa je že politično vprašanje in prav tako stališče.
(1) Svet EU je maja 2018 sprejel priporočila o ključnih kompetencah v doživljenjskem učenju ter opredelil kompetence kot znanja, veščine in stališča. Key competences for lifelong learning
(2) Vse lekarne so po Zakonu o lekarniški dejavnosti dolžne na lastni spletni strani objaviti kazalce kakovosti svojega dela.
