Blog
Jan 31

Ščepec informacij o poslovanju lekarn v Sloveniji in njegov okus

V Sloveniji je registriranih 24 javnih lekarniških zavodov, ki imajo skupaj 193 lekarn in 49 lekarniških podružnic, poleg tega pa deluje še 87 koncesionarjev ter 2 javni lekarni, ki delujeta v okviru bolnišnic. Kot navaja spletna stran Lekarniške zbornice Slovenije (v nadaljevanju LZS), so podatki veljavni za datum 31.12.2020 (LZS, 2022).

Javna lekarna je osnovna oblika izvajanja lekarniške dejavnosti na primarni ravni. Lekarna lahko deluje v obliki javnega lekarniškega zavoda, katerega ustanovitelj je občina oziroma več občin, ali kot zasebna organizacija, ko posameznemu magistru farmacije z licenco ali zasebni pravni osebi (v kateri ima magister farmacije z licenco, ki je tudi njen poslovodja oziroma poslovodni organ, več kot 50 % delež v osnovnem kapitalu) koncesijo podeli občina. Javna lekarna, ki je namenjena javni uporabi, sodi namreč pri nas v primarno zdravstveno dejavnost in naj bi delovala kot javna služba.

Ustanavljanje javnih lekarniških zavodov in odpiranje novih enot oziroma podeljevanje koncesij naj bi potekalo v skladu z mrežo lekarniške dejavnosti na primarni ravni po predhodnem mnenju LZS in s soglasjem Ministrstva za zdravje.

V javnih lekarniških zavodih je zaposlenih 1842 farmacevtsko izobraženih ljudi, pri koncesionarjih pa 441. Skupaj torej v javnih lekarnah dela 2283 farmacevtsko izobraženih ljudi. Od tega 63,6 % predstavljajo magistri farmacije, 0,4 % doktorji znanosti, 1 % magistri znanosti, 4 % specialisti in 31 % farmacevtski tehniki (podatki LZS za 31.12.2020). V eni lekarniški enoti je torej v povprečju zaposlenih 6 farmacevtsko izobraženih ljudi. V lekarništvu je zaposlenega skoraj 17 % nefarmacevtskega kadra. Veliko, malo ali dovolj? V Sloveniji velja pravilo lekarniške mreže, ki zagotavlja, da se lekarne ustanovijo glede na potrebe prebivalstva po dostopu do zdravil in drugih izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja, glede na število prebivalcev na gravitacijskem območju lekarne (2500 prebivalcev), cestne razdalje med lekarnami (najmanj 5 km), prisotnost zdravstvene dejavnosti na primarni ravni (ZLD-1, 2016).

Dodana vrednost na zaposlenega lahko navduši ali pa odpre kopico vprašanj

Kazalnik dodane vrednosti na zaposlenega kaže na poslovno uspešnost. Predstavlja povprečno novo ustvarjeno vrednost na zaposlenega. Po domače, pove nam, koliko prispeva posamezen zaposleni k uspešnosti družbe. Seveda pa to v monopolnem položaju, ko ni tekmovalnosti na trgu, ni enako kot v sektorjih, ki so izpostavljeni tržnim zakonitostim. Zato ti podatki niso polno primerljivi z drugimi sektorji ali lekarništvom v državah, kjer velja drugačna ureditev. Pa vendar, ali z lekarništvom lastnik služi kot investitor ali ne? Kako je to mogoče oziroma ali je to sprejemljivo, če gre za javno službo?

Razlika med kosmatim donosom iz poslovanja, zmanjšana za stroške blaga, materiala in storitev ter drugih odhodkov iz poslovanja, je dodana vrednost celotne organizacije. Logično velja, da manj kot je stroškov za izobraževanje, večja je dodana vrednost. Zato mora biti vsaka odločitev o stroških, za izobraževanje na primer, pravzaprav investicija in se mora prej kot slej z vidika podjetja in lastnika obrestovati z večjim donosom. Nepotrebnih stroškov dober gospodar ne odobri, mar ne? Odločitve pa so lahko tako skrajne, da plačljivih izobraževanj ni. Vsaj ne takšnih, ki bi bila zavedena v računovodskih izkazih. Koliko sredstev torej v resnici posamezna lekarna nameni? za izobraževanje? Zelo različno. Tiste lekarne, ki v kompetence zaposlenih dejansko vlagajo, se gotovo s tem lahko pohvalijo. Več kot zaposleni vedo, boljša je lahko njihova storitev. Saj to je namen lekarn, ali pač? Če pa stroškov za izobraževanje ni oziroma so zanemarljivi, se lahko vprašamo, ali izobraževanje v takih lekarnah sploh obstaja v dovoljšni meri. Če obstaja, kdo ga financira? Kakšna je resnična cena brezplačnih izobraževanj? V lekarništvu je izobraževanje namreč obvezno. Če dodano vrednost organizacije delimo s številom zaposlenih v gospodarski družbi, dobimo dodano vrednost na zaposlenega. Prekomernega zaposlovanja v dejavnosti, ki sledi gospodarski logiki, zato prav gotovo ni pričakovati. Lahko pa je število potrebnih zaposlenih podcenjeno. Beri, zaposleni so lahko preobremenjeni med delovnim časom. Kar privede do slabših storitev. Manj časa, kot je na voljo za svetovanje, slabše bo svetovanje. Kako torej gospodarijo lekarne, koliko vlagajo v kompetence zaposlenih, ali imajo dovolj zaposlenih, da nudijo kakovostne storitve? Kako produktivne so lekarne, glede na to, da gre za javno službo?

Povprečna dodana vrednost na zaposlenega v lekarniški dejavnosti po zbranih javno dostopnih podatkih za leto 2020 je po naših izračunih 54.962 €. Variabilnost med lekarnami je velika, zato si poglejmo še vsaj mediano dodane vrednosti na zaposlenega.

Mediana, ki jo imenujemo tudi središčnica, je srednja vrednost, od katere ima polovica podatkov manjše, polovica pa večje vrednosti. Mediana dodane vrednosti na zaposlenega v lekarniški dejavnosti po zbranih podatkih za leto 2020 znaša po naših izračunih 54.282 €.

Kljub že omenjenim zadržkom poglejmo, kako je v drugih dejavnostih. Po podatkih AJPES za leto 2020, je povprečna dodana vrednost na zaposlenega v gospodarskih družbah 47.161 € neto. Lekarniška dejavnost po standardni klasifikaciji sodi v trgovinsko dejavnost, zato je na prvi pogled smiselna primerjava dodane vrednosti v tej branži, kljub že omenjenim zadržkom. V trgovinski dejavnosti pod šifro G 47: Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili pa znaša dodana vrednost na zaposlenega v letu 2018 po podatkih Trgovinske zbornice Slovenije 37.502 € neto. Res je, lekarništvo zahteva precej višjo izobrazbeno strukturo kot običajne trgovine in tudi višjo dolžno skrb tudi za izdelke za zdravje, ki sicer sodijo v široko potrošnjo. Res je tudi, da lekarne niso izpostavljene trgu kot druge trgovine (omejitve lekarniške mreže in števila koncesij). V razmislek lahko navedemo IKT dejavnost, ki po drugi strani predstavlja simbolno visoko usposobljenost in globalno konkurenco. Dodana vrednost na zaposlenega v IKT v letu 2020 po podatkih SURS pa znaša 59.866 €, oziroma 10 % več kot v letu 2019. V primerjavi z ostalimi panogami nekatere lekarne torej odlično poslujejo, druge pač ne. Tak poslovni rezultat odpre kopico vprašanj, če imamo zanje pogum in zrelost. Je v vaši občini v letošnjem volilnem letu dovolj poguma in zrelosti za tovrstna vprašanja in še bolj za iskanje odgovorov in pojasnil? Odvisno od vas.

Komu bi vi zastavili vprašanja v nadaljevanju oziroma, kdo bi po vašem mnenju moral biti za odgovore nanje odgovoren?

Ali se dodana vrednost na zaposlenega odraža v kakovosti lekarniških storitev?

Ali je zadovoljstvo zaposlenih pozitivno povezano z dodano vrednostjo?

Kako obremenjeni so posamezni lekarniški farmacevti in s čim?

Kam gre zaslužek lekarn?


(1) Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve [AJPES]. 2022.

(2) Lekarniška zbornica Slovenije [LZS]. 2022. Lekarniška dejavnost v številkah. Pridobljeno s: https://www.lzs.si/o-zbornici/lekarniska-dejavnost-v-stevilkah/ (13. januar 2022)

(3) Statistični urad Republike Slovenije [SURS]. 2022.

(4) Trgovinska zbornica Slovenije. 2022.

(5) Zakon o lekarniški dejavnosti – ZLD-1. 2016. Uradni list RS, št. 85/16 (28. 12. 2016). Pridobljeno s: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7375 (13. januar 2022)

Leave a reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Bodi obveščen
Prijavite se na naše novičke in obveščali vas bomo o novostih in dogodkih COVIRIAS academie.